Bralni seznam 2020

Naslednji teden je že september in korak bližje smo mojemu najljubšemu letnemu času – jeseni. Ali se samo meni zdi, da je to leto, od marca naprej, ekspresno hitro minilo (ja vem, ni še konec leta, a vendar). Meni se je čas med marcem (začetku korone) in septembrom kar nekako izgubil, čeprav se mi je vmes veliko zgodilo. Med tem časom sem magistrirala, napredovala v službi in prebrala kar nekaj knjig.
Namen te objave je, da vam razkrijem, katere knjige sem v tem letu do julija uspela prebrati. Nekatere sem brala prvič, druge ne. Lahko pa omenim, da sem lansko leto veliko časa namenila branju novejše oz moderne literature, tudi začetek tega leta je bil obarvan z novejšimi avtorji. Tako sem meni ljube klasike dala malo na stran. Z izbiro modernih romanov, sem želela potešiti mojo radovednost.
No, s tem pa sem ugotovila tudi, da mi nobeno (ali skoraj nobeno) delo, žal, ne bo nadomestilo klasikov in tistih filozofov, ki so mi pomagali oblikovati kritično misel o svetu, družbi in sebi.

Nočem reči, da nerada gledam moj seznam prebranih knjig v letu 2019, a vendar sem se to leto, tam nekje sredi marca, ko se je začela korona in s tem tudi dvomesečna karantena, odločila, da ne želim več slepo slediti novostim in marketinškim potezam založb, kot sem to delala lani in na začetku leta. Dobila sem občutek, kot da bi se s tem kar nekako izgubila. Kot da bi s tem, ko sem začela brati knjige, ki so jih promovirale slovenske založbe, in ob večini katerih sem ostala nepotešena, zatajila samo sebe. Kot da sem zatajila svojo identiteto. Hotela sem slediti temu novemu valu, ki me je odtrgal od moje stvarne literature, od mojega okusa, od mojih klasikov, ki so mi skozi svoja dela pripovedovali zgodbe, ki so me od nekdaj motivirale in v meni vzbudile tista močna čustva, ki jih je le malo katero novodobno delo.

Sledi seznam prebranih knjig od januarja leta 2020 do julija 2020. V nadaljevanju, poleg naslovov in avtorjev knjig, ne bom dodala mojih vtisov o prebranem, ker bi bil zapis predolg. Bom pa na koncu izpostavila tista dela, ki so me na tem seznamu najbolj navdušila in tista, ki so me najbolj razočarala. Do julija sem prebrala 54 knjig. Večinoma sem brala knjige v slovenščini, nekatere pa so bile tudi v angleščini. Kot že omenjeno, so bile nekatere knjige ponovno prebrane, nekatere pa prvič. Sledi seznam po mesecih do julija. Drugo polovico seznama imam namen napisat konec leta oz. januarja 2021.

JANUAR
1. Jo Nesbo: Fantom
2. Jurij Hudolin: O smehu Zlatka Čordića
3. Lara Paukovič: Malomeščani
4. Douglas Adams: Restavracija ob koncu vesolja
5. Jo nesbo: Policija
6. Jo Nesbo: Žeja
7. Katja Perat: Mazohistka
8.Fabio Scaletti in Martin Kemp: Leonardo genij – 500 let
9. Douglas Adams: O vesolju, življenju in sploh vsem
10. Maša Filipovič Hrast in Tatjana Rakar: Socialna politika, danes in jutri

FEBRUAR
11. Joe Dispenza: You are the placebo
12. Mark Manson: A subtle art of not giving a fuck
13. Dave Ramsey: The total money makeover
14. Mark manson: everything is fucked
15. Douglas Adams: Zbogom in hvala za ribe
16. Douglas Adams: Pretežno neškodljiva
17. Nora Ephron: Moj vrat mi gre na živce
18. Emilie Pine: Pišem sebi
19. Fjodor Dostojevski: Zapiski iz podtalja

MAREC
20. Joe Dispenza: Breaking the habit of being yourself
21. Sally Rooney: Normal people
22. Fjodor Dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma
23. Doris Pilkingotn: Zajčja ograja
24. Carrion: Knjigarne
25. David Malouf: Umišljeno življenje
26. Heather Morris: Tetovator iz Auschwitza
27. Aldous Huxley: Krasni novi svet
28. Uzodinma Iweala: Zveri brez domovine

APRIL
29. Fjodor Dostojevski: Bedni ljudje
30. Simcha Jacobovici in Charles Pellegino: Jezusova grobnica
31. Blaine Harden: Pobeg iz taborišča 14
32. Vladimir Bartol: Alamut
33. Vladimir Bartol: Alamut, prebujeni zmaj
34. Vladimir Bartol: Al Araf
35. Harish Johari: Numerology within tantra, ajurveda and astrology
36. Somanande Moses M: Tantra
37. Orhan Pamuk: Bela trdnjava
38. Bruno Simleša: Brez rokavic

MAJ
39. R. J. Palacio: Čudo
40. Oyinkan braithwaite: Moja sestra serijska morilka
41. Sidney Sheldon: Krvna zveza
42. Knur Hamsun: Glad
43. Lily Prior: La cucina – posvečeno ljubezni
44. Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit
45. Umberto Galimberti: Grozljivi gost: nihilizem
46. Margaret Mazzantini: Novorojen

JUNIJ
47. Umberto Galimberti: Miti našega časa
48. Robert M. Lusting: Oprani možgani
49. Gustav Flaubert: Slovar splošno priznanih resnic
50. Sheila Heti: Materinstvo
51. Gordana Stojilkovič: Sama si si kriva
52. Donna Tartt: Lišček
53. Laszo F. Foldenyi: Hvalnica melanholiji
54. Donna Tartt: Skrivna zgodovina.

Knjige, ki so me na tem seznamu najbolj navdušile: Tisti, ki me spremljate ne boste presenečeni. Nič nenavadnega ni, da so mi iz tega seznama najboljši Dostojevski, Bartol, Huxley, Douglas in seveda knjiga o Leonardu da Vinciju. To so pač avtorji h katerim se vsake toliko vračam, zato ta dela niso bila prvič prebrana. Prav tako sem navdušena nad Skrivno zgodovino. Se je pa na tem seznamu prav tako znašel en novejši, moderni roman slovenske avtorice. Navdušila me je Katja Perat s svojo Mazohistko. Ploskam ji.

Knjige, ki so me najbolj razočarale: Lara Paukovič: Malomeščani; Nora Ephron: Moj vrat mi gre na živce; Sally Rooney: Normal people; Bruno Simleša: Brez rokavic; Gordana Stojilkovič: Sama si si kriva.

Vendar pa moram poudariti, da je na seznamu tudi nekaj strokovne oz stvarne literature, ki ne more biti v enaki kategoriji ocenjevanja, kot druga leposlovna dela. Tudi strokovna literatura je pogosto na mojem bralnem seznamu. Založba Sophia pa je tista, pri kateri zadnje čase največkrat najdem tovrstno kakovostno literaturo.

Prav tako je potrebno omeniti, da sta dve knjigi iz tega seznama, žal, ostali nedokončani. Nekaj neprebranih strani mi je ostalo pri Jančarjevi Katarina, jezuit in pav, ter pri Opranih možganih. Jančar, poleg Bartola, meni osebno velikan slovenske literature, a žal, pri Katarini nisem zdržala do konca. Ker so mi njegova ostala dela preprosto vrhunska, sem mnenja, da moram za Katarino mogoče še malo odrasti, potem bo pa mogoče šlo. Bomo videli. Oprani možgani pa me enostavno niso dovolj fascinirali, da bi z branjem nadaljevala.

Naj za konec povzamem samo še dve lekciji, ki sem ju leta 2019 in 2020 spoznala. Ti dve leti omenjam zato, ker sta za moje spoznanje o meni kot bralcu, bili ključni, saj sem v tem letu in pol, več časa kot običajno, namenila trendu na področju književnosti. Kolikor sem uspela, sem sledila založbam in trendom na tem področju.

Kaj sem se lansko in letošnjo bralno sezono naučila o sebi kot o bralcu?

Radovednost ni lepa čednost
Malo za šalo, malo za res. Pri meni se je izkazalo, da me je večina modernih romanov in tako imenovanih uspešnic, razočarala. Nikoli nisem rada sledila temu, kar je popularno, in ker sem že kar hitro vedela, kateri avtorji in kakšna dela ter tematika me privlačijo, vem, da sem v ta podvig šla malo na silo in malo skeptično. Preden kaj kritiziram oz. podam svoje mnenje, sem želela ta “trg novosti” tudi spoznati. Zato lahko sedaj brez kančka slabe vesti rečem, da me je kar nekaj moderne literature razočaralo in da se je (v mojem primeru) še enkrat več pokazalo, kaj naredi dobra reklama.

Ostani zvest sam sebi
Kako klišejsko, tako zelo, da sem, preden sem to napisala, tuhtala, kako lahko ta stavek obrnem, da ne bi zvenel tako pocukrano, zlajnano, patetično. A je, žal, res. Tudi pri knjigah. Ne bom se več silila brati nekaj kar je popularno in “in”, samo zato, da bom na tekočem o tem, katere knjige so sveže pri založbah. Včasih se mi je zdelo, da če ne bom na tekočem, potem nisem “pravi bralec”. Potem me ne bodo jemali resno, ko rečem, da veliko berem. Kljub temu, da skoraj vsi moji najljubši avtorji, že dolgo niso več med živimi in zatorej od njih ne moremo pričakovati svežih mojstrovin, to vendarle ne pomeni, da njihovih del ne morem brati znova in znova in znova in se vedno znova izgubiti v njih, jih na novo preizpraševati in iskati nove, skrite pomene v napisanih povedih.